Vera Terstenjak
 

Slika Vere Terstenjak ob otvoritvi razstave v
Galeriji Domžale, 15. aprila 2004


Vera Terstenjak je bila rojena na Prevojah pri Domžalah. Del otroštva je preživela v Sloveniji, z mamo ameriškega rodu pa je še kot deklica odšla v New York, kjer je kasneje začela svojo umetniško pot. Izpopolnjevala se je preko najrazličnejših umetniških vplivov in smeri, na katere je naletela ob svojem umetniškem delovanju. Slikarstvo je študirala v ZDA na American Art School ter v Ljubljani na Likovni akademiji, kjer je diplomirala pri prof. Janezu Berniku. Po diplomi je s svojim soprogom Nenadom Jovčićem - ugledni filmski režiser, direktor fotografije in pisatelj - prepotovala velik del sveta, spoznavala materialne in duhovne različnosti in jih prenašala v svoja dela.
Zadnja leta živi v Domžalah, kjer slika, odkriva in vzgaja mlade, likovno nadarjene talente. Njeno bogato delo potrjujejo številne razstave v Sloveniji in po svetu.

 

Izbor razstav:

 

1966 New York, West End Penthouse
1977 Ljubljana, Galerija Kompas
Domžale, Hala Komunalnega Centra
1978 Slovenj Gradec,
Galerija Mladinske knjige
Stuttgart, Mannheim, Frankfurt, Hanau, Gaggenau,
v galerijah jugoslovanskih kulturnih centrov
1979 Kranj, Gorenjski muzej
1980 Pariz, Galerija jugoslovanskega kulturnega Centra
1981 Hawaii, Hilo Hotel Gallery,
Domžale, Hala Komunalnega centra
1983 Domžale, Hala komunalnega centra
1984 Tinje, Galerija Sodalitas
Dunaj, Galerija jugoslovanskega centra
1985 Radomlje, Galerija Janeza Repanška Beograd, Atelje 212
1986 Lukovica, Napoleon
Jarše, Induplati
New York, Galerija jugoslovanskega kulturnega centra
Slovenj Gradec, Galerija Mladinske knjige
1987 Lendava, Galerija v gradu
Domžale, Knjižnica Domžale
Kočevje, Likovno razstavišče Kočevje
Jesenice, Galerija dolik
Domžale, Vrt-Atelje Vera
1988 Ljubljana, Galerija Krka
Opčine, Trst, Kraška galerija
Domžale, Vrt - Atelje Vera
1989 Domžale, Vrt - Atelje Vera
Domžale, Likovno razstavišče
Brdo pri Kranju, Konferenčna dvorana
 
1991 Dolsko - Galerija 19
Mengeš, Oranžerija
1992 Domžale, Atelje Vera
1993Ljubljana, Narodni muzej
Domžale, Likovno razstavišče
1994 Mengeš, Vrt Rozmanovih
1995 Volčji potok,
Arboretum
Tržič, Paviljon NOB
1996 Domžale, Vrt - Atelje Vera
1997 Ljubljana, Avla energetike
1999 Slovenj Gradec,
Galerija
N. Kolarja
Dolsko, Galerija 19
2000 Domžale, Modra galerija
2001 Volčji Potok,
Center za Bio- tehnologijo

Radomlje, Golf klub
Domžale, Galerija Beseda
2002 Brdo pri lukovici,
O. Š. Janka Kersnika
Piran, Hotel Tartini
Beograd, Atelje 212
Ljubljana, Galerija Kompas
2003 Ljubljana, Piran
2004Galerija Domžale
2007Kranjski muzej, Kranj
2008 Galerija Krka, Ljubljana
2008 Slovenska filharmonija
2010 Obrtno podjetniška zbornica, Domžale


 

Likovne kritike

          Po slabem letu, odkar sem zadnjič obiskal atelje Vere Terstenjak, sem bil znova prijetno presenečen. Verino slikarstvo! Pred letom dni sem zapisal, da predstavlja svojevrstno meditacijo, da predstavlja vstop v stanje posebne lastne duhovnosti, s pomočjo katere uspe prodirati........, da se je zatem prelilo v žarečo, nemirno, gosto prasnov iz zemeljskih neder. Večni krog, kot žareča krogla, kot svetlobni barvni spekter, kot povratek v tisti prvobitni, trajno žareči nukles.
Obsedenost torej, sproščen zaplet, še vedno iskanje določenega impetusa, nalaganje ploskev in čiščenje, tako tistega barvnega, v smislu zavrtenega, kot tudi odpiranega prostora, hkrati konsistentnega in vznemirljivega, pa še vedno nedoločljivega.
Očitno je, da se v današnjem času, ko prihaja vedno bližje stališče med znanostjo, fiziko in morda še kaj, ko se pred nami odpirajo nova povezovalna področja, kot so DNK, geni, genomi, prioni, proteini, ko se torej nekje zadaj ti povezovalni faktorji, ki naj prepričujejo o sanjskih rezultatih v biologiji, ko deluje >>živčna celica podobno kot drevo, ki obsega osrednje telo (deblo), sprejema signale z dolgimi izrastki (korenine) in pošilja te signale naprej z množico razvejanih izrastkov na drugi strani (veje)<<. (Jernej Ule: Problem človeških možganov, Delo, Priloga Znanost, 9. februar 2004), ki nam spet počasi zbližujejo tista sanjska področja, o katerih je bilo v renesančnem času prej mogoče utopično sanjati kot pa si jih izmišljati in celo domišljati?
Občutek imam, da si Vera Terstenjak takorekoč intuitivno umislila novo časovno in novo znanstveno razsežnost, ki jo - lahko ali ne - povezuje, svojo novo (umetnostno) energijsko polje.

Aleksander Bassin

 

Vera Terstenjak nedvomno pripada elitni skupini najbolj likovno ustvarjalnih, izvirnih in zanimivih osebnosti v našem kulturnem prostoru. Prepotovala je velik del sveta  in zaradi številnih uspešnih razstav v slovenskih in tujih likovnih razstaviščih jo lahko preimenujemo v svetovno predstavnico slovenske likovne umetnosti.

Poleg pedagoškega dela je slikarkino poslanstvo tudi v tem,da nam s svojo večletno prisotnostjo podaja spoznanje novega, odprtega pogleda v svet in podajanje nove smeri v razumevanje nevidnega sveta. Vera Terstenjak je izrazito senzibilna in duhovno naravnana umetnica, kar kaže tudi ikonografija njenih stvaritev, pri katerih gre za psihološko občutje nje same in poseganje v onstran realnosti, v podobe simboličnosti. Svoje podobe ustvarja, kot jih doživlja in so neke vrste meditacije na platnu, v katerih odkriva poglobljena človeška bistva, združena s kozmičnimi silami. Prevladujočo vlogo imata krog, ki v svoji neprekinjeni formi predstavlja simbolično vrednost večnosti in celovitosti, ter barva kot element trenutnega razpoloženja in duhovnega občutja. Še pred kratkim je dvema prvinama dodajala še neskončna polja s cvetlicami ali s soncem obsijane gorske vrhove, nad njimi pa žarečo kroglo, ki se večno vrti, kot se vrti naše neskončno življenje v onostranstvu. Sedaj pa so postale njene podobe shematizirane, potezam je dodala še večji energični zagon in barvam prekinila mehkobni tok. Barve so dinamične, se gibljejo, živijo; njene podobe so postale ostre in nedoločljive, vendar odločno nadaljujejo pot, ki jo pohvalno riše že mnogo ustvarjalnih let. 

Katarina Rus



VERA TERSTENJAK IN NJENA UMETNIŠKA POT

Ko se človek loteva poskusov razumevanja in interpretacije likovne izraznosti naše domžalske umetnice, akademske slikarke Vere Terstenjak, lahko ugotovi nenehno rast prvotnega, inicijalnega izhodišča njenega dela! To izhodišče je Vera Terstenjak našla v raziskovanju kozmičnih danosti od začetkov pa vse do danes. Ponikanje v razsežnosti te kozmične postavitve je Vera začela tako na ravni celotnega kozmosa kot tudi posamičnih elementov , ki ga sestavljajo, in jih je prapok materije razpostavil v ta red ali nered, sredi katerega se nahajamo tudi mi.

Tega vesoljskega vseobsegajočega prostora se je Vera lotila z ustvarjalnim prelivanjem oljnih barv na avtentičen, inovativen, pri drugih iskalcih slikarskih resnic še neuporaben način. Ta veliki pradavni pok, najveličastnejše dejanje vsega stvarstva, je Vera predstavila v »sfumato tehniki« z razširjajočimi se energetskimi polji in magmatsko zasnovanimi temelji, kakršne je zaznala v preteklosti osončij in našega planeta.

Ko se je iz širnega sveta po dolgih desetletjih vrnila v svoj domači kraj Domžale, je odgovore na vprašanj je odgovore na vprašanja, ki jih je nosila v sebi, začela iskati prav v omenjenem magmatskem dogajanju rojstva vesolja. In našla jih je! Z likovnimi sredstvi jih je skušala predstaviti tako kot sebi kot nam, ki skušamo doumeti svet njenih raziskovanj. V žareči preteklosti osončij je našla veliko motivov, ki so zaznamovali njeno prvo ustvarjalno obdobje po vrnitvi iz tujine.

Tako se je po svoji volji usode znašla med oblimi, okroglo zastavljenimi oblikami univerzuma, kakršne je rojevalo fizikalno dejstvo sredobežnosti. Spoznala je, da se vendarle vse ne ustavlja le na okroglih oblikah planetov. Tudi krompir, ta banalna forma vsakdanjosti, je bil prepoznan kot kozmična, pravzaprav usodna globalna danosti, ki je v določenem trenutku rešila človeštvo. Ta čudežna stvaritev narave je kot poseben ciklus dolgo zaposlovala Verino umetniško pot. Množica oblik gomoljasto zasnovanega živila je enako kot planeti priplavala iz ozadij Verinega razmišljanja tudi na njena platna.

Kot vsakemu človeku je potem tudi Veri Terstenjak življenje prineslo številne, tudi težke preizkušnje.
Svoj svet je zato naslonila na barve, na razkošje barv, na njihovo radoživost. V pravi eksploziji, neverjetni sočasnosti vsakega, kar je barvno, je znala poudariti svoj optimizem in pot v prihodnosti. V takšnem pristopu lepih barv sveta je našla novo vsebinsko sintagmo, ki je bila osnova številnih, zelo barvitih stvaritev.
V svojem interpretiranju razumevanja narave se iz nekdanje krogle ter silovitosti njene izstreljenosti v vesolje znajdemo sredi danosti, ko je ta krogla pravzaprav naš današnji, tukajšnji planet, ves zelen, prijazen, svetleč, pisan, poln barv. Nekdaj magma, potem skale, pa krompir, nas v nadaljevanju soočata z modrino in zelenilom, ki krasita to podobo našega planeta. Pa ne le to, v zadnjih stvaritvah nas Vera sooča z urejenostjo tega sveta: s sporočili, ki vsa nakazujejo novi red novih civilizacij, ki prihajajo ali pa so celo že tu.
Nekdanje slike ontoloških vsebin Vera nadomešča v novem ciklu svoje ustvarjalnosti, ki ga je poimenovala »Novo zavedanje«.
To novo razumevanje sveta, kakršno se razodeva v teh časih, je prešlo nekdaj priljubljeno okroglo formo upodabljanja atoma, sonca, celice, skratka vsega , kar je prabitno in okroglo.
Nekdanje dojemanje univerzuma, z meglicami večne razpršenosti kamnite vesoljske danosti, začenjajo nadomeščati v zdaj že ohlajenem vesolju novi elementi novega reda sveta. Svojo arhitekturo, materialno upodobitev duhovnih zaznav, je postavila na nove osnove.
Novi red, gre za zadnji Verin cikel, ki je v glavnem predmet razstave, je zdaj postavljen v svetlobo linij, ki v tej novi postavitvi poudarjajo zdajšnjo, še vedno iz kamna zgrajeno sedanjost.
Zavedanje reda tega kozmosa je novo spoznanje, ki ga na poti vesolja lahko najdemo v njenem razmišljanju. Za Vero Terstenjak je še eno uspelo, v opus strnjeno umetniško dejanje; dejanje naše soobčanke, prijateljice in umetnice, ki v svojih delih na nadvse zanimiv način razmišlja o svetu. Za vse čase? Morda. Morda pa le do naslednjih ustvarjalnih impulzov naše, tudi v slovenskih razmerah in svetu uveljavljene umetnice.
Za uspelo pot umetniškega nadgrajevanja nadvse zanimivih iskanj Veri iskreno čestitamo.

Matjaž Brojan, novinar, publicist

 

 


Vzdrževanje strani Kompas Xnet d.o.o.