Likovne kritike
Po slabem letu, odkar sem
zadnjič obiskal atelje Vere Terstenjak, sem bil znova prijetno
presenečen. Verino slikarstvo! Pred letom dni sem zapisal, da
predstavlja svojevrstno meditacijo, da predstavlja vstop v stanje
posebne lastne duhovnosti, s pomočjo katere uspe prodirati........,
da se je zatem prelilo v žarečo, nemirno, gosto prasnov iz
zemeljskih neder. Večni krog, kot žareča krogla, kot svetlobni
barvni spekter, kot povratek v tisti prvobitni, trajno žareči
nukles.
Obsedenost torej, sproščen zaplet, še vedno iskanje določenega
impetusa, nalaganje ploskev in čiščenje, tako tistega barvnega, v
smislu zavrtenega, kot tudi odpiranega prostora, hkrati
konsistentnega in vznemirljivega, pa še vedno nedoločljivega.
Očitno je, da se v današnjem času, ko prihaja vedno bližje stališče
med znanostjo, fiziko in morda še kaj, ko se pred nami odpirajo nova
povezovalna področja, kot so DNK, geni, genomi, prioni, proteini, ko
se torej nekje zadaj ti povezovalni faktorji, ki naj prepričujejo o
sanjskih rezultatih v biologiji, ko deluje >>živčna celica podobno
kot drevo, ki obsega osrednje telo (deblo), sprejema signale z
dolgimi izrastki (korenine) in pošilja te signale naprej z množico
razvejanih izrastkov na drugi strani (veje)<<. (Jernej Ule: Problem
človeških možganov, Delo, Priloga Znanost, 9. februar 2004), ki nam
spet počasi zbližujejo tista sanjska področja, o katerih je bilo v
renesančnem času prej mogoče utopično sanjati kot pa si jih
izmišljati in celo domišljati?
Občutek imam, da si Vera Terstenjak takorekoč intuitivno umislila
novo časovno in novo znanstveno razsežnost, ki jo - lahko ali ne -
povezuje, svojo novo (umetnostno) energijsko polje.
Aleksander Bassin
Vera
Terstenjak nedvomno pripada elitni skupini najbolj likovno
ustvarjalnih, izvirnih in zanimivih osebnosti v našem kulturnem
prostoru. Prepotovala je velik del sveta in zaradi številnih
uspešnih razstav v slovenskih in tujih likovnih razstaviščih jo
lahko preimenujemo v svetovno predstavnico slovenske likovne
umetnosti.
Poleg
pedagoškega dela je slikarkino poslanstvo tudi v tem,da nam s svojo
večletno prisotnostjo podaja spoznanje novega, odprtega pogleda v
svet in podajanje nove smeri v razumevanje nevidnega sveta. Vera
Terstenjak je izrazito senzibilna in duhovno naravnana umetnica, kar
kaže tudi ikonografija njenih stvaritev, pri katerih gre za
psihološko občutje nje same in poseganje v onstran realnosti, v
podobe simboličnosti. Svoje podobe ustvarja, kot jih doživlja in so
neke vrste meditacije na platnu, v katerih odkriva poglobljena
človeška bistva, združena s kozmičnimi silami. Prevladujočo vlogo
imata krog, ki v svoji neprekinjeni formi predstavlja simbolično
vrednost večnosti in celovitosti, ter barva kot element trenutnega
razpoloženja in duhovnega občutja. Še pred kratkim je dvema prvinama
dodajala še neskončna polja s cvetlicami ali s soncem obsijane
gorske vrhove, nad njimi pa žarečo kroglo, ki se večno vrti, kot se
vrti naše neskončno življenje v onostranstvu. Sedaj pa so postale
njene podobe shematizirane, potezam je dodala še večji energični
zagon in barvam prekinila mehkobni tok. Barve so dinamične, se
gibljejo, živijo; njene podobe so postale ostre in nedoločljive,
vendar odločno nadaljujejo pot, ki jo pohvalno riše že mnogo
ustvarjalnih let.
Katarina Rus
VERA TERSTENJAK IN NJENA UMETNIŠKA POT
Ko se človek loteva poskusov razumevanja in interpretacije likovne izraznosti naše domžalske umetnice, akademske slikarke Vere Terstenjak, lahko ugotovi nenehno rast prvotnega, inicijalnega izhodišča njenega dela! To izhodišče je Vera Terstenjak našla v raziskovanju kozmičnih danosti od začetkov pa vse do danes. Ponikanje v razsežnosti te kozmične postavitve je Vera začela tako na ravni celotnega kozmosa kot tudi posamičnih elementov , ki ga sestavljajo, in jih je prapok materije razpostavil v ta red ali nered, sredi katerega se nahajamo tudi mi.
Tega vesoljskega vseobsegajočega prostora se je Vera lotila z ustvarjalnim prelivanjem oljnih barv na avtentičen, inovativen, pri drugih iskalcih slikarskih resnic še neuporaben način. Ta veliki pradavni pok, najveličastnejše dejanje vsega stvarstva, je Vera predstavila v »sfumato tehniki« z razširjajočimi se energetskimi polji in magmatsko zasnovanimi temelji, kakršne je zaznala v preteklosti osončij in našega planeta.
Ko se je iz širnega sveta po dolgih desetletjih vrnila v svoj domači kraj Domžale, je odgovore na vprašanj je odgovore na vprašanja, ki jih je nosila v sebi, začela iskati prav v omenjenem magmatskem dogajanju rojstva vesolja. In našla jih je! Z likovnimi sredstvi jih je skušala predstaviti tako kot sebi kot nam, ki skušamo doumeti svet njenih raziskovanj. V žareči preteklosti osončij je našla veliko motivov, ki so zaznamovali njeno prvo ustvarjalno obdobje po vrnitvi iz tujine.
Tako se je po svoji volji usode znašla med oblimi, okroglo zastavljenimi oblikami univerzuma, kakršne je rojevalo fizikalno dejstvo sredobežnosti. Spoznala je, da se vendarle vse ne ustavlja le na okroglih oblikah planetov. Tudi krompir, ta banalna forma vsakdanjosti, je bil prepoznan kot kozmična, pravzaprav usodna globalna danosti, ki je v določenem trenutku rešila človeštvo. Ta čudežna stvaritev narave je kot poseben ciklus dolgo zaposlovala Verino umetniško pot. Množica oblik gomoljasto zasnovanega živila je enako kot planeti priplavala iz ozadij Verinega razmišljanja tudi na njena platna.
Kot vsakemu človeku je potem tudi Veri Terstenjak življenje prineslo številne, tudi težke preizkušnje.
Svoj svet je zato naslonila na barve, na razkošje barv, na njihovo radoživost. V pravi eksploziji, neverjetni sočasnosti vsakega, kar je barvno, je znala poudariti svoj optimizem in pot v prihodnosti. V takšnem pristopu lepih barv sveta je našla novo vsebinsko sintagmo, ki je bila osnova številnih, zelo barvitih stvaritev.
V svojem interpretiranju razumevanja narave se iz nekdanje krogle ter silovitosti njene izstreljenosti v vesolje znajdemo sredi danosti, ko je ta krogla pravzaprav naš današnji, tukajšnji planet, ves zelen, prijazen, svetleč, pisan, poln barv.
Nekdaj magma, potem skale, pa krompir, nas v nadaljevanju soočata z modrino in zelenilom, ki krasita to podobo našega planeta. Pa ne le to, v zadnjih stvaritvah nas Vera sooča z urejenostjo tega sveta: s sporočili, ki vsa nakazujejo novi red novih civilizacij, ki prihajajo ali pa so celo že tu.
Nekdanje slike ontoloških vsebin Vera nadomešča v novem ciklu svoje ustvarjalnosti, ki ga je poimenovala »Novo zavedanje«.
To novo razumevanje sveta, kakršno se razodeva v teh časih, je prešlo nekdaj priljubljeno okroglo formo upodabljanja atoma, sonca, celice, skratka vsega , kar je prabitno in okroglo.
Nekdanje dojemanje univerzuma, z meglicami večne razpršenosti kamnite vesoljske danosti, začenjajo nadomeščati v zdaj že ohlajenem vesolju novi elementi novega reda sveta. Svojo arhitekturo, materialno upodobitev duhovnih zaznav, je postavila na nove osnove.
Novi red, gre za zadnji Verin cikel, ki je v glavnem predmet razstave, je zdaj postavljen v svetlobo linij, ki v tej novi postavitvi poudarjajo zdajšnjo, še vedno iz kamna zgrajeno sedanjost.
Zavedanje reda tega kozmosa je novo spoznanje, ki ga na poti vesolja lahko najdemo v njenem razmišljanju. Za Vero Terstenjak je še eno uspelo, v opus strnjeno umetniško dejanje; dejanje naše soobčanke, prijateljice in umetnice, ki v svojih delih na nadvse zanimiv način razmišlja o svetu. Za vse čase? Morda. Morda pa le do naslednjih ustvarjalnih impulzov naše, tudi v slovenskih razmerah in svetu uveljavljene umetnice.
Za uspelo pot umetniškega nadgrajevanja nadvse zanimivih iskanj Veri iskreno čestitamo.
Matjaž Brojan, novinar, publicist
|